Ogledal sem si (vsaj zame) novi video Atomik Harmonik, Pivo Mi Dej. Globoko razočaranje!  Špela in Mateja v bundah! V bundah, zapetih do vratu! Saj vem, moral bi jih soditi po glasbi in ne po videzu ali kako? Pesem je tipično pijandursko slovenska, za na veselice. Torej, za ciljno publiko.

Po skoraj treh minutah videa sem se razveselil, dečvi sta se preoblekli v pivo noseči natakarici. Fino, fajn! Tak video sem pričakoval že od samega začetka, ne pa zadnja četrtina … eh, brez veze, škoda besed, škoda besed!

Video si lahko ogledate na 24ur.com.

Da ne bo slučajno kdo mislil, da imam kaj proti Atomik Harmonik. Prav nič, nasprotno, želim jim dolgo in uspešno kariero. Res pa je, da jih jaz pogledam izključno zaradi Špelce.

Otroke je potrebno usmerjati že od samega začetka, resnično. Ne v tem smislu, da jim točno dopoveduješ kaj in kako naj to počnejo in jim prodajaš svoje ideje o vsem po vrsti in jim vcepljaš lastno preprišanje. Bolj v smislu, da jim daš pravilne smernice in jih pripraviš, kolikor toliko spodobno, na kruto življenje v tem krutem svetu.

Meni je Jakob že povedal (pri svojih petih letih, lepo prosim), da bi rad delal računalniške igre, ko bo velik in tri četrt starševanja je uspešno opravljeno, mar ne?

Danes pa je Jakob prekosil tudi moja pričakovanja. Najprej ga je zanimalo od kje pridejo dojenčki, pa sem mu razložil. Potem, ga je zanimalo od kje pridejo kužki in sem mu tudi to razložil. Na koncu ga je zanimalo kako se kužki rodijo in po razlagi, da se kužki rodijo tako kot se rodijo dojenčki in da jih rodi pasja samica.

In ko sem si že počasi pripisoval zasluge za to, da sem pet letnika naučil osnove reprodukcije in spolnosti me je slednji rahlo presenetil z njegovim odgovorom.

“Ja, ati. To vem. Ampak od kje je pa prišel prvi kužek???”

Vesel sem, da bom lahko otroka pobliže spoznal z njegovo sveto nudljavostjo!

PS: Ima kdo kak predlog za kakšno pametno slikanico o evoluciji?

Še kar traja in traja, a vendar se človek, takole sredi noči, ko bolšči v en progress bar¹, vpraša ali ne bi kakšne pavze prekinil in nadaljeval tam kjer je ostal. Dajmo! Nadaljujmo! Hkrati pa se vpraša ali ne bi začel s kakšno drugo pavzo.

Vsekakor se je vsake toliko časa dobro malo ustaviti, morda celo pogledati nazaj in pretuhtati kaj je bilo postorjenega in kako je bilo to postorjeno. Še vsi projekti² so se tako izvajali. V ciklih, etapah, s pavzami vmes. Ravno zato, da si lahko pogledal nazaj in ugotavljal, če si kje zavozil in zafural. Potem je sledil damage control in popravljanje teh zadev in nadaljevanje po pravi poti. Iz brezpotja vsaj nazaj na makedam, če že asfalta ni bilo v bližini.

Pavza tukajle je bila kar dolga, in ko takole človek gleda nazaj po starih objavah, ugotavlja, da v njih ni bilo neke zavoženosti. Jebemti, res ne, no. Nekatere stvari so prav dobro napisane in zapisane. Tako proza kot tudi poezija! Potem pa klika po ostalih blogih, ki jih še premore v svoji blogroli. Priznam, blogov nisem nikoli prav pretirano bral. Na začetku sem se še nekaj trudil in celo komentiral objave v drugih blogih! Res sem, prisežem! Pa me je v tem našem malem kokošnjaku to kar hitro minilo. Kasneje sem migriral bolj na Twitter. Saj veste, da sem AfnaBigWhale, a ne? Torej, poklikam po teh blogih in ugotovim, da nisem edini, ki pavzira. Potemtakem pavze že ne morejo biti neka taka huda reč, mar ne?

Na twitterju sem se nekoliko internacionaliziral in si nabral zasledovalce tudi iz ne slovensko govorečih področij, fino, a ne? Potem so se pojavili tudi trije modri možje, ki so sedaj samo še dva moža in pol ter ena ženska. V glavnem, trije modreci so popolnoma internacionalizirani in so v svojem kratkem obstoju ustvarili skoraj toliko prometa, kot so ga prigode od samega začetka. Splača se spisati kak nasvet sem ter tja, za tisti bolj tupnjeni del prebivalstva, resno!

Joj, skoraj bi pozabil, med internacionalizacijo sem kupil tudi kamero! Tak pravi pravcati webcam in sem začel svoj osvajalski pohod tudi na YouTube. Tam sem pa BigWhale z dvema Wjema, ker je nek (bojda) američan zaskvotal original, genuine velikega kita. Saj, zdaj, zdaj, ko se bo ameriška ekonomija sesula bom odkupil account za pest dolarjev!

Kaj storiti, odpavzirati tole? Pavza se je izkazala kot nekaj bolj ali manj koristnega, kaj in kako bo z odpavziranjem, bom še videl. Še sreča, da blog pišem zase in ne za druge, mar ne?

Moj progress bar je prilezel do konca, ura je bizarna, otroci in žena spijo³, jaz grem pa sedaj pogledat kaj so spacali v Mass Effect 2.

In pogret en kos včerajšnje pizze.

A me je kdo slučajno pogrešal?

1. samo zato, da bi se hitreje premikal, in tudi se, vam povem!(↩)
2. tisti, ki na koncu ne izpadejo preveč zavoženi(↩)
3. ja, vmes sem se oženil, hec, a?(↩)

Do včeraj je bil na prvi strani ‘časopisov’, v narekovajih zato, ker časopisov ne berem, občasno pa pogledam kako naslovnico na webu. Od včeraj naprej, mogoče predvčerajšnjim pa nič več. Vse zaradi nogometne evforije. Tomaž Humar je bil velik človek, ki je prilezel zelo visoko in to lahko vzamemo precej dobesedno.

Ampak ali je bil Tomaž heroj? Še dva dni nazaj je bil. Bil je tisti, ki je premikal meje nemogočega, presegal samega sebe in presegal zmogljivosti človeškega telesa, vzdržljivosti in kaj vem kaj še vse. Precej teh stvari se je nabralo takole po časopisju in televiziji. Vsekakor njegovi dosežki so pohvalni in zavidljivi. Počel je stvari, ki jih jaz nikoli ne bom zmogel iz preprostih razlogov: Ne ljubi se mi laziti v hribe in rad počnem stvari za katere vem, da imam nekaj več možnosti, da pridem živ domov. Tomaž je svojo glavo v hrib nesel na palici in v zadnjem¹ poizkusu se mu je odkotalila po bregu navzdol. Ga obsojam zaradi tega, ne. Mu privoščim to? Bog ne daj.

Obsojam pa delanje herojev iz nošenja svoje glave na palici. V hrib ali pa na avtomobilsko dirko. Tomaž je bil človek in bil je alpinist, kako dober je bil nimam pojma, vem, da so ga že štiri leta nazaj vlačili iz ene stene, takrat še uspešno. Vem tudi, da mu je lazenje v hribe bilo kot droga, ki se ji ni mogel odpovedati. Medijsko kovanje med heroje je pa naravnost bebavo.

Danes, po končani nogometni tekmi, pa Humarja ni več. Vsi smo veseli, da gre Slovenija naprej, kamorkoli pač že. Danes bi Tomaž Humar moral biti vsaj fucbaler, pa bi vsi govorili o njem. Evforija bi bila še večja! Pa tudi zabava, saj je bilo včeraj na socialnih omrežji precej pestro in zabavno. Edini problem, ki ga vidim je to, da nogomet ljudjem začasno izklopi 80% živčevja. Komentator na Valu 202 je dejal, da je eden izmed naših nogometašev igral ena-na-ena proti trem rusom. Hudirja no. Na 24ur.com so zapisali kako so naši zapravili že tri sto odstotne priložnosti. Krucefix no, kako se lahko sto odstotna priložnost zapravi?

“Gospod boste kupili eno srečko? Vsaka zadane! Res! Sto odstotno!”
“No, pa bom.”
“Več sreče prihodnjič.”
“?!?!?!”

Bilo je še nekaj podobnih stvari ampak dovolj o nogometu in dovolj o Tomažu za danes. Grem v gozd, s sekiro, ker me skrbi kaj bo s plinom iz Rusije…

1. No, težko bi bil predzadnji(↩)

Zvonil je telefon …

Zavarovalnica: “Dober dan gospod David, Kličem iz zavarovalnice Merkur, pri nas imate sklenjeno zavarovanje in zdaj imamo neke novosti. Veste naši agenti bodo drug teden v vašem kraju …”

Pa sem že zavijal z očmi in razmišljal o tem, da ubogo revico kar takoj odklopim in ji rečem naj mi ne teži. Potem sem se pa domislil. Pustil sem ji, da je zdrdrala svoje. Tako ali tako sem imel namen skleniti še eno dodatno zavarovanje in to bi moral storiti prej ali slej.

BigW: “Kdaj boste okrog hodili? V torek. Ja lahko se nekdo oglasi samo mora biti luštna mlada agentka.”
Zavarovalnica: “Seveda gospod! Vaša želja je za nas ukaz. Kdaj pa lahko pride? Okrog ene ure bo v redu?”
BigW: “Odlično! V torek ob enih torej.”

*click*

Ha! Če pride tip, ga napodim!

Ravnokar na ircu…

<BigWhale> pivka, bled, kranj
<BigWhale> dej odloc se ze
<BigWhale> kwa ma orozje v pivki z bombo v kranju, k je tipu iz bleda prletela v glavo
<BigWhale> :>
<SkyX> BigWhale: dej si na 24ur preber od bombe v kranju
<Gandalfar> focus no!
<BigWhale> pol so ga pa najbrz na jesenice u bolnco pelal al pa u lublano no sej vseen
<BigWhale> skupi ga je pa rihtal kirurg iz izlole
<SkyX> v pivki so ukradl bombo v kranju so jo vrgl na bledu je pa doma ta k je žrtev bombe pred diskoteko v kranju
<BigWhale> izole
<hamax> ja tozu jih bo pa v ljubljani
<Carko22> ja to je globalizacija
<Carko22> bombo so pa vrgli cefurji
<Carko22> rusko bombo
<BigWhale> ja
<BigWhale> rusko bombo je vrgu srb
<hamax> pol bo sel pa v bruselj na evropsko sodisce

Z rokami imam precej problemov. Torej, z kožo na rokah imam probleme. Zato si moram roke venomer mazati z raznimi kremami in podobnimi pocarijami.

Nedavno nazaj je Gaby privlekla domov tole zadevščino. Prav vidite, na sliki so narisani krava, prašič, pes in konj. Tole je krema, ki se uporablja za mazanje kravjih vimen. Kadar so vneta, razbolela, razpokana in tako naprej. Fuj! Nagravžno! Da te ni sram! Smrdljive živalske kreme. Kitu se je strgal.

V bistvu je stvar prav lepo dišeča, vonj mentola. Podobnih vonj so razne žavbe, ki se jih uporablja pri lajšanju prehladov in podobno. V tistem kanistru je za 700g mazila. Verjetno, se bo vse skupaj prej pokvarilo preden mi bo uspelo porabiti vse kar je v škatli. Lahko bi še sosedom ponudil.

Cena? Ne vem, predvidevam pa, da je precej ceneje kot kakšna krema za roke, ki jo prodajo kot kvalitetno kremo za roke. Saj vem, zdaj bom zvenel trapasto ampak stvar dejansko pomaga. Po enem dnevu uporabe ima občutek, da je koža na mojih rokah mehkejša in bolj prožna. Bom videl kako se bo stvar obnesla, morda mi jutri roka odpade, ker sem se namazal s kremo za kravje bradavice!

Le okrog kmetij bi se splačalo biti rahlo previden. Kak kmet bi mi utegnil na prste natakniti molzni stroj, če bi zavohal s čim si mažem roke. Pogojni refleksi delajo čudeže, mar ne?

Jakob je privlekel en star CD od nekje.

“Ati kaj tu gor piše?”

Niti pogledal nisem, sem rekel, da je naslov enega filma. Tamaledva se namreč igrata z enim kupom starih CDjev.

“Katerega filma pa?”

Počasi obrnem glavo in pogledam CD: “Ultimate Guide To Anal Sex 2/2″¹.

“Uhm. En film je gor Jakob.”

“Ja kateri??? Kako je pa naslov, kaj piše gor”

“En angleški film je gor, težko ti prevedem.”

Oh ja …

1. Ja, didaktično poučna pornografija(↩)

Za vsako (mojo) smrt v katerikoli FPS igri. :>

Original Title: (I Just) Died In Your Arms
Original Lyrics: Nicki Van Eede
Performed by Cutting Crew

Oh I, I just died under your guns tonight,
I must’ve been somewhat too slow,
I just died under your guns tonight.

I keep searching for target I can’t find
Dead bodies lie all around me
And I don’t see an easy way to get out of this
Her eyebrow rests on the sniper scope
My fate was just closed, where’s the hanging rope?
Who would’ve thought that a man like me could end like this

Oh I, I got fried by your bombs tonight
To pieces my body was shred
I got fried by your bombs tonight
Oh I, I just died under your guns tonight
It must’ve been one hell of a hit
I should’ve run away, I should’ve run away

Is there any just cause for acting like this?
Her pretty face – I’m a name on a list
I try hard to compete, but then blow it again
I’ve lost my tank, it’s my final mistake
She’s hitting me hard, no give and all take
‘cos I’ve been drilled in infantry way too many times

Oh I, I got fried by your bombs tonight
To pieces my body was shred
I got fried by your bombs tonight
Oh I, I just died under your guns tonight
It must’ve been on hell of a hit
I should’ve run away, I should’ve run away

It was a long hot night
She made through easy, she got her delight
But now it’s over the bloodshed is gone
I followed myself not my squad, I knew I was wrong

Oh I, I got fried by your bombs tonight
To pieces my body was shred
I got fried by your bombs tonight
Oh I, I just died under your guns tonight
It must’ve been on hell of a hit
I should’ve run away, I should’ve run away

Go 80’s! Fenomenalne frizure!

Po dolgem času sem spet zbolel. Precej hud prehlad, ki me je onesposobil, do te mere, da sem v službo sporočil, da ne bom funkcionalen in bom na voljo samo na polovico, če sploh. Pa saj niti ni tak problem biti bolan ampak kaj, ko pa se toliko stvari zgrne na kup in se človek počuti, kot bi ga povozila gomulka.

Ja, ja, čajčke piti in C vitamin in podobno, vse to je povsem razumljivo ampak takrat, ko jaz pijem veliko tekočine, takrat veliko hodim na WC in potem razmišljam, da bi si najraje omislil eno kahlo ali kaj podobnega. Kateter! Pa veliko počivanja. Ja seveda! In takole odspim dve uri in se zbudim še bolj zdelan, kot sem bil pred spanjem. Bravo, bravo! Potem pa pride lakota in ko se z muko odpravim v spodnje nadstropje do hladilnika, da si privoščim četrt kile skute, pridem nazaj gor, začnem prav počasi basati tisto skuto v usta, me prime srat!

Na eni strani bašeš skuto v usta, goltaš in se trudiš, da vase spraviš vsaj nekaj hrane, na drugi strani stiskaš rit skupaj, da ti kaj ne uide. Na koncu, ko v rekordnem času poješ skuto, laufaš na WC po hitrem postopku in vse kar spraviš iz sebe sta dva majhna fižolčka. Ravno prav razmazljiva, da ponucaš pol role sekret papirja za brisanje, ki traja dalj časa kot prejšnje opravilo izločanja. Ampak tiščalo je pa tako, da imaš občutek, da ti bo rit razneslo.

Zakaj skuto v rekordnem času? Zato, ker je skuta ena taka reč, ki jo lahko poješ tri ali štiri žlice preden ti začne iti na živce in potem pol kile skute melješ toliko časa, da vmes mine čas do naslednjega obroka. Skoraj.

Ne, ne, sploh nisem tečen.